Перевод: с английского на все языки

со всех языков на английский

Со всех языков на:
Английский
С английского на:
Словенский

razpoložen za kaj

Толкование Перевод

1 like

I 1. adjective
(the same or similar: They're as like as two peas.) podoben
2. preposition
(the same as or similar to; in the same or a similar way as: He climbs like a cat; She is like her mother.) kakor
3. noun
(someone or something which is the same or as good etc as another: You won't see his like / their like again.) nekaj takega kot
4. conjunction
((especially American) in the same or a similar way as: No-one does it like he does.) tako kot

- likely
- likelihood
- liken
- likeness
- likewise
- like-minded
- a likely story!
- as likely as not
- be like someone
- feel like
- he is likely to
- look like
- not likely! II verb
1) (to be pleased with; to find pleasant or agreeable: I like him very much; I like the way you've decorated this room.) imeti rad, biti všeč

2) (to enjoy: I like gardening.) imeti rad

•

- likeable
- likable
- liking
- should/would like
- take a liking to
* * *
I [laik]
adjective

enak, podoben, sličen (komu, čemu)

archaic verjetno ( we are like to have war); vulgar as like as not — zelo verjetno

on this and the like problems — o tem in o sličnih problemih

and ( —ali or) the like — in tako dalje, in temu slično

as like as two peas — podobna kot jajce jajcu

what is he like? — kakšen je?

a like amount — enaka vsota

liker to God than man — bolj podoben bogu kakor človeku

in like wise ( —ali manner) — na enak način
II [laik]
adverb archaic enako, slično; vulgar tako rekoč

very like — ali like enough — zelo verjetno
III [laik]
preposition

kakor ( a house ŋ yours); približno, blizu ( something like 100)

to look like — biti podoben komu, čemu

what does he look like? — kako izgleda?

it looks like rain — kaže na dež

to feel like s.th. — biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kaj

I feel like sleeping — rad bi spal, želim si spati

like that — tak, tako, na tak način

nothing like as bad as that — še zdaleč ne tako slab

there is nothing like that — nič ni boljšega od tega

something like a day — res krasen dan

colloquially this is something like! — to se lepo sliši, to je že boljše

colloquially that is more like it! — to se že boljše sliši

like father, like son — jabolko ne pade daleč od drevesa

like master, like man — kakršen gospodar, tak sluga

like a shot — kot bi izstrelil, brez pomisleka

colloquially like anything — besno, noro, kot nor
IV [laik]
conjunction

vulgar & colloquially ko da bi (za popolnim stavkom)

he trembled like he was afraid — trepetal je, ko da bi se bal
V [laik]
noun

nekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega; sport izenačevalen udarec (golf)

the like of it — nekaj takega

and the like in — slično, in tako dalje

or the like — ali nekaj sličnega

mix with your likes! — druži se s sebi enakimi

colloquially the likes of me — meni enaki

colloquially not for the likes of me — ne za ljudi mojega kova

to give like for like — vrniti milo za drago

like attracts like — ljudje istega kova se privlačijo
VI [laik]
1.

transitive verb

rad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.); colloquially prijati, dobro deti;

2.

intransitive verb

hoteti, želeti

how do you like it? — kako ti to ugaja, kako se to zdi? I'd like to — rad bi

as you like it — kakor želiš

I like that! — kaj takega!

what do you like better? — kaj imaš rajši?

I like coffee, but it does not like me — rad imam kavo, a ne dene mi dobro

much liked — zelo priljubljen

(just)as you like — (čisto) po želji

do as you like — delaj, kar hočeš

if you like — če hočeš, če želiš

I am stupid if you like but — mogoče sem neumen, vendar
VII [laik]
noun

nagnjenje, posebna ljubezen

likes and dislikes — nagnjenja in odpor (predsodki)

English-Slovenian dictionary > like
2 humo(u)r

I [hjú:mə]
noun

humor, razpoloženje, temperament, šegavost; plural norčije, šale; history telesni sok

in the humo(u)r for s.th. — razpoložen za kaj, pri volji za kaj

good (ill) humo(u)r — dobra (slaba) volja

out of humo(u)r — slabe volje, ozlovoljen

sense of humo(u)r — smisel za humor

when the humo(u)r takes him — kadar je pri volji

history cardinal humo(u)rs — glavni telesni sokovi (kri, sluz, žolč itd.)

aqueous ( —ali vitreous) humo(u)r — steklovina v zrklu
II [hjú:mə]
transitive verb

ugoditi, ustreči, prilagoditi se komu

English-Slovenian dictionary > humo(u)r
3 mood

[mu:d]
noun

(the state of a person's feelings, temper, mind etc at a particular time: What kind of mood is she in?; I'm in a bad mood today.) razpoloženje

- moody
- moodily
- moodiness
* * *
I [mu:d]
noun

grammar glagolski način; music tonski način; logic modus
II [mu:d]
noun

razpoloženje, čud; plural muhavost; photography razpoloženjska slika

he is a man of moods — je muhast človek

in the mood for — razpoložen za kaj

in no mood for — nerazpoložen za kaj

in a good mood — dobre volje

mood music — razpoloženjska glasba

English-Slovenian dictionary > mood
4 humo(u)red

[hjú:məd]
adjective

razpoložen za kaj

English-Slovenian dictionary > humo(u)red
5 up

(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se

* * *
I [ʌp]
noun

vzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto

ups and downs of a country — valovitost tal

the ups and downs of life — sreča in nesreča v življenju

my ups and downs — imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju

the up and up — stalni napredek

on the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhiben
II [ʌp]
adjective

ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach — kočija, ki vozi navkreber

up line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu

up platform — peron za vlake v mesto

up stroke — tanka črta pri (pisanih) črkah

the up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London

1 d up — povišana (cena) za 1 peni

up and doing before day colloquially že pred dnevom na nogah

already up and about colloquially že (zopet) na nogah

to be up late — dolgo čuti, bedeti

to be high up in school — biti med najboljšimi v šoli

he is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan

to be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)ti

to be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogo

to be up against opposition — naleteti na odpor

to be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradi

to be one up sport biti za točko boljši

up for — pripravljen za

to be up for election — biti na volilni listi

to be up — biti na čelu

to be up in years — biti že v letih

to be up for examination — opravljati (delati) izpit

to be up for sale — biti naprodaj

to be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se

the fire is up — ogenj plamti, plapola

the game is 10 points up — igra se do 10 točk

the game is up — igre je konec (tudi figuratively)

he is still up with his competitors — še vedno je dorasel svojim tekmecem

how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?

the hunt is up — lov je odprt

it's all up ( —ali slang U.P.) with him — z njim je konec

his temper is up — razburjen je

the storm is up nautical vihar besni

Parliament is up — parlament je končal zasedanje

time is up — čas je potekel

there's much money up on this game — pri tej igri gre za velike vsote

what's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?

prices are up — cene se dvigajo

school is up — pouk se je končal

I was up at six — bil sem pokonci ob šestih
III [ʌp]
adverb

1.

gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figuratively od temeljev

up till now — doslej

from my youth up — od moje mladosti naprej

up with the Democrates! — živeli demokrati!

hands up! — roke kvišku!

you can sail up as far as Sisak — lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor

he looked for it up and down — po vseh kotih in oglih je iskal to

this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;

2.

bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjo

up and up — više in više, vedno više

come up! — pridi bliže!

speak up! — govori(te) glasneje!

he came up and asked me the way — približal se mi je in me vprašal

to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)

I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;

3.

v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up — (od)rasti

hurry up! — pohiti!, brž!

the nation is up in arms — narod se je uprl z orožjem

my blood was up — kri mi je zavrela

the cider is up very much — jabolčnik se zelo peni

shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;

4.

popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up — zgoreti

to eat up all the cherries — pojesti vse češnje

to drink up — izpiti, popiti

to follow up a success — do kraja izkoristiti uspeh

to bind up — skupaj povezati

to lock up the house — zakleniti vsa hišna vrata

to tear up a piece of paper — raztrgati kos papirja na koščke

the street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;

5.

zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air — visoko v zraku

I live two storeys up — stanujem v 2. nadstropju

to be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati

the Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedo

to stand up — stati pokonci

to sit up — sedeti v postelji;

6.

v mestu, na univerzi, v šoli

up in London — v Londonu

up to town — v London

up for a week — teden dni v mestu (v Londonu)

the undergraduates come up next week — študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden

to stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;

7.

up to —; a) (vse) do; proti, prek

up to now — doslej

I had mud up to the knees — blato mi je segalo do kolen

he was all right up to yesterday — bil je čisto zdrav do včeraj

to be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)

I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, prima

up to par figuratively "na višini"

not up to expectations — neustrezno pričakovanjem

not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spozna

up to sample — po (ustrezno) vzorcu

his book is not up to much — njegova knjiga ni kaj prida vredna

to live up to one's income — živeti ustrezno svojim dohodkom

your work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš

to be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj

what are you up to? — kaj nameravaš?

it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev

to be up to a thing or two figuratively biti prebrisan

to feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj

to get up to s.o. — držati korak s kom

to be up to the mark figuratively biti na višini

to be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)

I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkariš

what has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?

you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!

I am not up to travelling — nisem sposoben za potovanje

it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;

8.

pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);

9.

up with, against — etc

up with — na isti višini z, v isti oddaljenosti z

to come up with s.o. — dohiteti koga

to keep up with — držati korak s

up with you! — vstani!, pridi gor!

up against — proti

up into — gori v, gor

up on — više (od, kot)

up till — vse do;
IV [ʌp]
preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjosti

up the hill — navkreber, po hribu navzgor

up hill and down dale — čez hribe in doline

up the river — po reki navzgor

up the street — po ulici (cesti) navzgor

I saw a monkey up a tree — videl sem opico na drevesu

up a tree figuratively v stiski, v škripcih

to climb up a precipice — plezati po prepadu navzgor

he has gone up country — šel je na deželo (na kmete)
V [ʌp]
intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)

to up and ask — nenadoma vprašati

up and at him! — nanj!, za njim!

he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)
VI [ʌp]
interjection

up! — kvišku! pokonci!

up (with you)! — vstani(te)!; vstati!

English-Slovenian dictionary > up
6 vein

[vein]
noun

1) (any of the tubes that carry the blood back to the heart.) vena

2) (a similar-looking line on a leaf.) žila

* * *
I [véin]
noun

anatomy vena, žila; geology rudna žila; botany žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka; figuratively nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" ( for za kaj); čud, temperament; stil, način, ton

a vein of gold — žila zlata

vein of humour — humoristična žilica

in a merry vein — veselo razpoložen

vein-mining — izkoriščanje rudnih žil

I am not in the vein for joking — nisem razpoložen za šale, ni mi do šal

he said more in the same vein — dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note
II [véin]
transitive verb

okrasiti, pokriti z žilami, ožiliti; marmorirati

veined marble — žilnat marmor

English-Slovenian dictionary > vein
7 pin

[pin] 1. noun
1) (a short, thin, pointed piece of metal used eg to hold pieces of fabric, paper etc together, especially when making clothes: The papers are fastened together by a pin.) bucika, zaponka

2) (a similar but more ornamental object: a hat-pin.) okrasna igla
2. verb
1) (to fasten with a pin: She pinned the material together.) speti

2) (to hold by pressing against something: The fallen tree pinned him to the ground.) pritisniti

•

- pincushion
- pinhole
- pinpoint
- pin-up
- pin down
- pins and needles
* * *
I [pin]
noun

bucika, igla, zaponka; technical količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini; figuratively malenkost, mrvica; kuhinjski valjar; plural colloquially noge; sport kegelj

to be weak on one's pins — imeti šibke noge

not to care a pin — ne jemati v mar, ne upoštevati

there's no pin to choose between them — nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcu

to knock s.o. off his pins — podreti koga na tla

in a merry pin — vesel, razpoložen

on a merry pin — okajen, opit

you might have heard a pin fall — lahko bi bil slišal iglo pasti na tla

as neat as a new pin — kakor iz škatlice

pins and needles — mravljinci

on pins and needles — kakor na trnih

colloquially on one's pins — na nogah, čil in zdrav

clothes-pin — kljukica za perilo

drawing-pin — risalni žebljiček

hair-pin — lasna igla

nine pin — kegelj

rolling pin — kuhinjski valjar

safety-pin — varnostna zaponka

tie-pin — kravatna igla
II [pin]
1.

transitive verb

pripeti (to, on na), zapeti, speti (up); pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati ( against ob, to na); pritisniti koga ob zid ( down), obvezati koga k čemu ( down to); vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down); natančno določiti, definirati ( down); technical zakliniti, pričvrstiti ( down);

2.

intransitive verb

biti pričvrščen; prilepiti se

to pin the blame on s.o. — pripisati komu krivdo

to pin one's hopes on — graditi na čem, verovati v kaj

to pin one's faith on — neomajno komu zaupati

to pin back s.o.'s ears — nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagati

to pin o.s. to s.o. — prilepiti se komu, živeti na njegov račun

English-Slovenian dictionary > pin

См. также в других словарях:

razpoložíti — ím dov., razpolóžil (ȋ í) 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabávati — am nedov. (ȃ) delati, povzročati, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen: zabaval jih je znan humorist; zabavati družbo s pripovedovanjem šal; dobro zabavati // delati, povzročati, da kdo prijetno preživi čas in se ne dolgočasi: zabava nas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólja — e ž (ọ) 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razigráti — ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce 2. knjiž. narediti, povzročiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mráčen — čna o stil. ó prid., mráčnejši in mračnéjši (á ā) 1. v katerem je vidljivost zmanjšana: mračen gozd, prostor; mračna klet, soba, ulica; dolina je postajala mračna; mračno brezno / iti po mračnih stopnicah / zreti v mračen večer; mračna noč // ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zjasníti — ím dov., zjásnil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj brez oblakov: veter je zjasnil nebo; nebo se je zjasnilo; brezoseb. proti jutru se je popolnoma zjasnilo / vreme se je zjasnilo // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: zvezde so zjasnile noč 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disponírati — am nedov. in dov. (ȋ) imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj, razpolagati: disponirati s premoženjem; s temi sredstvi disponirajo zavarovalnice ◊ arhit. postaviti v določen red, sistem, razvrstiti disponíran a o 1. deležnik od disponirati … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на все языки

razpoložen za kaj

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на все языки

razpoložen za kaj

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: